Svetopisemsko besedilo s komentarji

Vtisni si te moje besede v srce in v dušo, priveži si jih za znamenje na roko in naj ti bodo za čelni nakit med očmi. Uči jih svoje sinove tako, da jim jih govoriš, ko bivaš v svoji hiši in ko hodiš po poti, ko legaš in ko vstajaš! Napiši jih na hišne podboje in na mestna vrata, da se pomnožijo tvoji dnevi in dnevi tvojih sinov na zemlji, za katero je Gospod prisegel vašim očetom, da jim jo bo dal, kakor dolgo bo nebo nad zemljo! (Peta Mojzesova knjiga 11,18–21 SSP)

To besedilo prihaja k nam iz časa, ko so bili veliki trenutki kraljevanja Davida in Salomona že daljna preteklost. Izraelova moč je v zatonu. Sam obstoj naroda v obljubljeni deželi ogrožajo tuje sile.

V tej krizni situaciji Peta Mojzesova knjiga predlaga vrnitev h koreninam, k Božji besedi, k Božji postavi in zapovedim. Opisuje Mojzesa v trenutku, ko ljudstvo vstopa v obljubljeno deželo, in se spominja ključnih trenutkov zaveze med Bogom in Izraelom: osvoboditve iz egipčanskega suženjstva, daru zapovedi, preizkušenj v divjini, nezvestobe ljudstva in Božje zvestobe.

Ta knjiga opozarja ljudi na dve skušnjavi v času blaginje v obljubljeni deželi. Opozarja jih, naj ne trdijo: »Moja moč in sila moje roke mi je pridobila to bogastvo« (8,17), niti naj si ne mislijo, da jih je Bog nagradil »zaradi njihove pravičnosti« (9,4). Z drugimi besedami: kot nevarno nam predstavi prepričanje, da smo si to, kar imamo, sami prislužili, in da si to zaslužimo oziroma imamo pravico do tega.

Zapoved, razvita v poglavjih 12–26, predvsem želi prenoviti čaščenje Boga in zaščititi najšibkejše. Vse ljudstvo vabi, naj takrat, ko bodo soočeni s skušnjavo, da bi se zanašali na druge »bogove« ali sami nase, zaupajo le v Boga. Vabi jih, naj takrat, ko bodo soočeni z nevarnim mišljenjem, da imajo pravico do nečesa, skrbijo za vse, ki nimajo takšne sreče kot oni.

Glede na besedilo morajo besede postave vplivati na celotno osebno življenje in se v njem pokazati tudi navzven. Dan in noč se morajo prenašati na naslednje generacije ter navznoter in navzven prevevati življenje družine in družbe, da bi tako dale obstoju stabilnost – stabilnost Boga, ki s svojo besedo drži nebo nad zemljo.

V trenutkih, ko narod čuti, da sta ogroženi blaginja in stabilnost njegovega obstoja, Peta Mojzesova knjiga vabi ljudi, da prisluhnejo Božjim besedam, da mu zaupajo in da delijo, kar imajo, z najrevnejšimi. V težki situaciji se lahko z odprtostjo Bogu in soljudem izognemo refleksni samozaščiti in umiku vase, ki vodita v smrt.

Pozabiti Boga in misliti samo nase ali pa poslušati Božje besede in se odpreti drugim: to je za pisca izbira med prekletstvom in blagoslovom (11,26). Bralce poziva, naj izberejo življenje (30,19), in jim govori, da je resnično mogoče izbrati življenje: besede, za katero želi, da jo postavijo v središče svojega življenja, namreč ne najdemo v nebesih, ampak v ustih in srcu ljudi, da bi jo lahko izpolnjevali (30,11-14).

 Se v svojem življenju ali življenju družbe kdaj počutim ogroženega, se kdaj počutim, kot da gre vse navzdol? Kako mi lahko Božja beseda pokaže pot k resničnemu življenju?

 Kaj v luči tega odlomka zame pomeni »izbrati življenje?