Svetopisemsko besedilo s komentarji

Bil je judovski praznik in Jezus je šel v Jeruzalem. V Jeruzalemu je pri Ovčjih vratih kopel, ki se po hebrejsko imenuje Betésda in ima pet pokritih stebrišč. V njih je ležalo veliko bolnikov: slepih, hromih in sušičnih. Med njimi je bil tudi človek, ki je bil bolan osemintrideset let. Jezus ga je videl, kako leži tam, in ker je vedel, da je že dolgo bolan, mu je rekel: »Bi rad ozdravel?« Bolnik mu je odgovoril: »Gospod, nimam človeka, ki bi me dal v kopel, kadar se voda vzburka. Medtem ko grem tja, se spusti pred menoj kdo drug.« Jezus mu je rekel: »Vstani, vzemi svojo posteljo in hôdi!« In mož je takoj ozdravel. Vzel je posteljo in hodil. Tisti dan pa je bila sobota. (Jn 5,1-9 SSP)

Jezus se s sočutjem ozre na človeka, ki leži na tleh. Hrom je že osemintrideset let – tako dolgo! Izgubil je svojo samostojnost in poleg tega nima nikogar, ki bi mu pomagal. Jezus vidi njegovo stisko, njegovo trpljenje, njegovo obupanost in mu reče: »Bi rad ozdravel?« Ni hromi mož tisti, ki prosi za ozdravljenje; Jezus je tisti, ki postavi to vprašanje.

Bi rad ozdravel? Kdo si ne bi želel ozdravljenja? Toda odgovor hromega moža je posreden. Tako je nemočen in obupan, da ne zmore jasno in preprosto odgovoriti. Morda niti ne verjame, da se mu lahko zgodi kaj lepega. In prav temu nemočnemu človeku, za katerega se zdi, da ničesar ne more storiti sam, Jezus ponudi ozdravljenje. Ne reče mu: »Ozdravljen si!«, ampak: »Vstani, vzemi svojo posteljo in hôdi!« Kot da bi mu rekel: »Od zdaj naprej vzemi življenje v svoje roke! Ti to zmoreš!«

Vsaka zgodba, ko Jezus koga ozdravi, razkriva neskončno dobroto Tistega, ki ga je poslal. Bog vsakemu človeku želi življenje v polnosti. Toliko zgodb v Svetem pismu nam prikazuje tega Boga, ki ne zna ostati ravnodušen ob trpljenju svojega ljudstva in svojega stvarstva. Bog Stvarnik je Bog Odrešenik. Nobeno versko pravilo, niti tako pomembno pravilo, kot je Gospodov dan (sabat), ne more Jezusu preprečiti, da bi ozdravil bolnega. Ozdravljeni je polno vključen v življenje skupnosti.

To zgodbo lahko beremo z gledišča naših situacij. V vsakem izmed nas so rane: spomini na ponižanje, neuresničene sanje, neizpolnjena hrepenenja. Ni se lahko spoprijemati s tem. Včasih zbežimo stran ali to skrijemo, ker nas boli ali nas je sram.

Ker nas je strah poraza, strah narediti napako, nam zmanjka poguma, da bi tvegali, da bi prevzeli odgovornost in posledice svoje odločitve. Namesto da bi posegli po tem, kar je mogoče, smo pogosto ohromljeni zaradi tega, kar je nemogoče. In krivimo druge: starše, učitelje, politične voditelje, gospodarstvenike, verske voditelje.

Resni problemi sveta se dotikajo tudi nas in nas pestijo: podnebne spremembe, neenakosti, neusmiljena tekmovalnost v gospodarskem svetu, mednarodni konflikti in vojne, begunska kriza … Soočeni z izzivi sveta se počutimo nemočne in prazne. Naš planet je kot mož v evangeliju, ki je bil osemintrideset let pohabljen.

Ali lahko tako v življenju skupnosti kot v osebnem življenju namesto zapadanja v fatalizem prisluhnemo Jezusovim besedam: Bi rad ozdravel? Bi rad spremenil svoje življenje? Bi rad živel življenje v polnosti? Bi rad spremenil družbo, naredil zemljo primernejšo za življenje vseh? Misliš, da je to možno? Torej vstani! Začni danes, prevzemi svoj delež odgovornosti! Naredi prvi korak, nisi več sam! Poišči prijatelje, ki s tabo delijo isto vero, iste vrednote. Skrbi za stvarstvo skupaj z vsemi ljudmi dobre volje – veliko jih je! Ko boš tako delal, boš našel smisel v svojem življenju.

V tihi molitvi prisluhnimo Kristusovemu glasu in odkrijmo tudi Jezusov pogled, ko nam šepeta: Bi rad ozdravel?

 Kateri ljudje ali situacije okrog mene potrebujejo ozdravljenje?

 Kaj nam onemogoča življenje v polnosti? Kaj bi nam pomagalo osvoboditi se – na osebni in družbeni ravni?

 »Vstani, vzemi svojo posteljo in hôdi!« Kako me te Jezusove besede spodbujajo?