Ob koncu vsakega letaPapež Benedikt XVI.
Dragi mladi!
Sveti Oče je preko molitve združen z vami, ki ste se na povabilo taizéjske skupnosti zbrali v Poznanu, v domovini Janeza Pavla II., njegovega velikega predhodnika. Svetega Duha prosi, naj v vas vedno znova budi željo po Bogu in naj poglablja zaupanje Vanj, da se boste lahko pogumno podali prihodnosti in vsem njenim izzivom naproti.
Papež pričakuje, da boste šli v svet in se srečevali z možmi in ženami, ki so izgubili čut za Boga, ki Boga obotavljajoče iščejo in se včasih tega niti ne zavedajo. Potrebujejo srečanje z resničnimi pričevalci, da bi jim lahko preko njih zasijal Kristusov obraz. Naj Bog navdihuje vaša dejanja in vaše besede, da bodo po vaši vrnitvi domov drugim pokazala upanje, ki vam daje življenje, in vitalnost, ki jo Duh želi podariti vsakemu človeku!
Da, veselite se žeje, ki jo je On sam vsadil v vas: izraža namreč vaše dostojanstvo, saj ste sinovi in hčere Boga. Med 32. evropskim srečanjem na Poljskem, to novo postajo vašega romanja zaupanja na zemlji, boste odkrivali veselje ob skupnem črpanju iz izvirov Živega Boga, veselje občestva v Kristusu. Za to veselje vas določa Njegov klic.
Njegova Svetost Benedikt XVI. vas izroča priprošnji Device Marije, Matere vernih, ter vsem vam, kot tudi bratom iz Taizéja, vsem, ki so organizirali to srečanje, duhovnikom in vernikom, ki vas sprejemajo, in vašim družinam iz vsega srca podarja topel apostolski blagoslov.
Bartolomej, konstantinopelski patriarh
»Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod.« (Lk 2,10-11)
Kot skozi cerkvene hvalnice še vedno odmeva angelovo oznanilo pastirjem, se tudi nedoumljiva skrivnost uclovecenja nadaljuje še danes. Opominja nas na osrednjo izkušnjo kršcanske vere – da cloveško odrešenje prihaja preko razglasitve Boga, preko možnosti, da clovek po milosti postane Bog.
»Ne bojte se!«
V casu gospodarske nestabilnosti, ko negotovost glede zaposlitve narašca že skoraj v obliki pandemije, svet vznemirja kriza, katere razvejanost se zajeda v globine sodobnega življenja. Pojavljajo se »zlata teleta«, žrtvovanje pravicnosti, enakosti in svobode na oltarju potrošništva. Gospodarska kriza, kriza vrednot, kriza identitete: globaliziran svet oznacuje izguba smisla. V casu, ko se družbene mreže širijo navzven, se osebne vezi trgajo – postale so virtualne. Ta sekularizacija je v prvi vrsti zanikanje svetosti, svetega v svetu, je pretrganje vezi, ki obstaja med Bogom, clovekom in stvarstvom.
Ta »ne bojte se« ni nic drugega kot obljuba, da ta vez še vedno obstaja, da je ta vez neunicljiva, saj je del neskoncnega nacrta Božje ljubezni do cloveštva. Bog s tem, ko se ucloveci, ko prevzame nase cloveško naravo, »ponovno stke«, kot pravi sveti Irenej iz Lyona, vez ljubezni med Stvarnikom in Njegovim stvarstvom ter jo dvigne na raven obcestva. Svet z vsemi svojimi obrazi postane epifanija, manifestacija in dokaz Bog in njegove ljubezni.
32. evropsko srecanje, cetrto na Poljskem, nadaljuje pobudo brata Rogerja, ki mu je bila sprava med brati in sestrami v kršcanstvu edini kvas »romanja zaupanja na zemlji«. 30.000 mladih se pripravlja na pet-dnevno srecanje v Poznanu. Poleg srecanj in pogovorov bodo udeleženci doživeli to vez obcestva in bratstva, medtem ko bodo tudi sami – po daru Svetega Duha – poskušali postati božanske epifanije.
Bog je stopil na svet in je sedaj del zgodovine, opominjajoc ljudi, da je vsa svoboda skrita v iskanju v Njem in z Njim. Evropa je ravnokar praznovala dvajseto obletnico padca berlinskega zidu. Ta dogodek ne bi bil mogoc brez mobilizacije kristjanov. Od nenasilnih demonstracij, ki so jih organizirale protestantske Cerkve v Leipzigu, do mednarodnih naporov rimskega papeža Janeza Pavla II., ki je kar naprej ponavljal: »Ne bojte se!«, in preko mobilizacije pravoslavnih Cerkva znotraj sovjetskega bloka in zunaj njega: padec berlinskega zidu ni le konec nekega zgodovinskega obdobja ali povsem politicen dogodek, njegova velicina je ekumenska.
Po padcu berlinskega zidu Evropa kršcanstvu ne priznava vec prostora, ki mu ga je dodelila zgodovina. In res, medtem ko se unija evropskih držav razvija in uresnicuje politicno in gospodarsko, se njena zgodovina in identiteta ocitno postavljata pod vprašaj. Zdi se, kot da se kršcanstvo preganja iz zgodovine Evrope. Zato želimo tu opozoriti, da je identiteta Evrope v osnovi kršcanska in je ne moremo obravnavati brez te dedišcine. Sekularizacija Evrope dobiva obliko zavracanja Boga zgodovine. Kljub temu je mobilizacija, aktiviranje kristjanov po vsej Evropi, kot kaže to srecanje v Poznanu, pomembna spodbuda, ki klice v spomin kršcanske korenine te celine, njeno identiteto in njene vrednote.
In nazadnje, utelešenje Boga v zgodovini se nadaljuje v življenju Cerkve in sije na vse stvarstvo. Desakralizacija sveta vpliva tudi na naravo in na okolje. Nekoc njun duhovnik je clovek sedaj postal njun rabelj. Ustvaril se je nov zid, tokrat neviden, ki cloveka locuje od okolja in unicuje njegov odnos z naravo. Ponovno odkriti svetost stvarstva, varovati naravo, narediti, da okolje zopet postane teofanija: to so novi izzivi za kršcanstvo danes. Tako kot so se kristjani po vsej Evropi mobilizirali, da bi podrli berlinski zid in koncali hladno vojno, tako se moramo mi danes znova mobilizirati proti »vojni globalnega segrevanja«.
Rotimo vas, da v teh petih dneh še posebej molite za naš planet. Prav tako vas prosimo, vse vas, ki se udeležujete evropskega srecanja v Poznanu, da ste pricevalci novorojenega Kristusa, pricevalci Vstalega Kristusa, Boga, navzocega v zgodovini, Boga stvarstva.
Kako lahko pricujemo zato?
Kristus sam v evangeliju po svetem Janezu pravi: »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji ucenci, ce boste med seboj imeli ljubezen.« (Jn 13,35).
Zato: »Ne bojte se!«
Kiril, moskovski patriarh
Dragi bratje in sestre!
Srčno pozdravljam organizatorje in udeležence letnega srečanja krščanske mladine v Evropi, ki poteka na pobudo taizéjske skupnosti. Ta srečanja mladih kristjanov so zelo pomembna. Vi, mladi, ste tisti, ki jim pripada prihodnost naše celine. Vi ste tisti, od katerih je odvisen naš jutri. Vi ste tisti, ki odločate, v kakšnem svetu bodo živele prihodnje generacije.
Letošnje leto se srečanje odvija na Poljskem. Poljska je bila prva žrtev fašistične agresije pred 70 leti, s čimer se je začela najgroznejša humanitarna katastrofa v zgodovini. Milijone človeških življenj je bilo žrtvovanih siloviti sli po moči. Spominjamo se vseh, ki so umrli v tej grozni vojni, in žalujemo za njimi, zato moramo storiti vse, kar je v naši moči, da preprečimo, da bi se kaj podobnega še kdaj ponovilo. Jasno je, da je to gorje povzročila človeška strast, njene glavne žrtve pa so zopet postali najšibkejši in najbolj ranljivi.
Gospodarska kriza je pokazala, da gospodarska struktura ne more biti trdna brez etične osnove. Izvorni pomen besede »gospodarstvo« je »vodenje gospodinjstva«. Odsotnost moralnih načel ne vodi v harmonijo in skupno dobro, ampak v propad.
Ne pozabimo, da grška beseda »kriza« pomeni »obsodbo«. Resna politična in gospodarska kriza, ki jo doživljamo danes, je obsodba načel in idealov, ki prevladujejo v zavesti naših sodobnikov. Vendar pa vsaka obsodba predpostavlja ne le kazen, ampak tudi možnost za preobrazbo in izboljšanje, priložnost opustiti svoje zablode in se vrniti na pravo pot.
Vi, mladi s svojimi brezkompromisnimi stališči in neustrašnostjo, ste poklicani, da zgradite naš skupen dom na temeljih pravičnosti, krščanske morale in ideje skupnega dobrega. Morda se zdi paradoksalno, toda kar je najbližje temu krščanskemu pogumu, je evangeljska radikalnost monastične, samostanske tradicije, tako vzhodne kot zahodne. Ni naključje, da se vaše srečanje odvija pod okriljem taizéjske skupnosti, ki sledi idealu meniške skupnosti.
Sveti Serafim iz Sarova, veliki ruski asket, je vešče izrazil osnovni zakon duhovnega življenja v naslednjem nasvetu: »Iščite duha miru in tisoči okoli vas bodo rešeni.« Preobrazba sveta bo mogoča le, če se preobrazijo človeške duše. Meništvo in samostansko življenje lahko ljudi danes naučita, da preko prave izgradnje osebnega življenja iščejo »duha miru«.
Prepričan sem, da lahko utelešenje evangeljskega ideala v osebnem življenju vsakega izmed nas vodi v »odrešenje množic« in v svet, zgrajen na načelih pravičnosti in ljubezni.
Starodavna cerkvena tradicija, ki pa je vedno nova, nosi v sebi večne vrednote, ki so edini zanesljiv temelj za graditev skupnega doma človeštva tako, da se mu ni treba bati »ploh, vetrov in neurij« (gl. Mt 7,24-25), ki nas vznemirjajo v tem stoletju. Želim vam, da bi sami odkrili te neprecenljive zaklade in da bi vam bili vodniki v vašem življenju.
Iz srca vam želim Božjo pomoč pri vašem srečanju.
Dr. Rowan Williams, canterburyjski nadškof
Bratje in sestre, dragi prijatelji!
Počaščen sem, da vam lahko posredujem svoje pozdrave in svoje molitve, ko se srečujete v Poznanu na tem evropskem srečanju, ki je del »romanja zaupanja na zemlji«. Moj obisk v Taizéju v avgustu je bil milost in dar, ki se ga bom dolgo spominjal. Čudovito je bilo znova doživljati posebno ozračje radosti ter obojestranskega služenja in sprejemanja, in čutiti, da me podpira toliko ljudi z vsega sveta.
V teh dneh boste delili svoja razmišljanja o mnogih perečih izzivih našega sveta. Sredi vseh teh vprašanj pa je eno, ki je morda najpomembnejše in najbolj temeljno izmed vseh: kaj pomeni živeti resnično človeka vredno življenje?
Vidimo lahko, kako je človeštvo skaženo in ranjeno zaradi napačnih predstav o bogastvu, zaradi napačnih predstav o varnosti, zaradi napačnih predstav o svobodi. Poklicanost nas, kristjanov, je položiti pred svet golo resnico o naši človeški usodi. Jezus pravi, da nas bo resnica osvobodila (Jn 8,22) in da je prišel, da bi nam dal življenje v obilju (Jn 10,10) – in da je on sam resnica in življenje in pot, po kateri moramo hoditi, da bi dosegli resnico in življenje (Jn 14,6).
Človeška usoda je torej prikazana v Jezusu – v življenju popolnega zavedanja tragičnosti in potreb sveta, brezmejne radodarnosti v srečevanju s tem svetom, pripravljenosti na nevarnost in žrtve, ki jih to prinese s sabo, in predvsem veselja v hoji po tej poti. Tu je resnica, tu je gola človeškost, tu je življenje.
Ob začetku novega leta vam želim obilo življenja v resnici in – če si sposodim naslov velike enciklike papeža Benedikta Caritas in veritate – obilo ljubezni v resnici. Molim, da bi bilo to srečanje trenutek resnične revolucije v razumevanju tega, kaj potrebujemo, da bi lahko bili to, za kar smo bili ustvarjeni, in v razkrinkavanju napačnih idealov in fantazij, ki zakrivajo lepoto resničnega obraza človeštva – »Božjega veličastva na obličju Jezusa Kristusa« (2 Kor 4,6).
Častiti Ishmael Noko, generalni sekretar Svetovne luteranske zveze
Dragi prijatelji!
V imenu Svetovne luteranske zveze pozdravljam vas, mlade prijatelje iz vse Evrope in drugih delov sveta. Tako kot prejšnja leta se ob koncu leta zbirate in nadaljujete »romanje zaupanja na zemlji«.
Na Poljskem se zbirate v času, ko je duh božičnih praznikov še nad nami. Želim vas pozdraviti in z vami deliti besede evangelista Luka (Lk 2,9-11):
Gospodov angel je stopil k njim
in Gospodova slava jih je obsijala.
Zelo so se prestrašili. Angel pa jim je rekel:
»Ne bojte se! Glejte,
oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo.
Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik,
ki je Mesija, Gospod.«
Najbolj presenetljiva stvar v tem odlomku je odziv človeka na oznanilo o Jezusovem rojstvu. Danes omemba Božiča pričara podobe čudovito okrašenih trgovin in daril, zavitih v lepe škatle, vrečke in pakete vseh vrst. Najmanj, kar lahko rečemo, je, da božičnega časa nikoli ne povezujemo s strahom. Toda zakaj so se pastirji prestrašili, ko so slišali oznanilo o Jezusovem rojstvu? Zato je bilo verjetno več razlogov, med njimi na primer strah pred Herodom Velikim. Herod je bil kralj, znan po svoji krutosti. Med svojim vladanjem je pomoril veliko ljudi, med katerimi so bili tudi člane njegove lastne družine. Nekaj tega strahu lahko povežemo z nebrzdanim obnašanjem rimskih vojakov, ki so svojo oblast včasih dokazovali na načine, ki niso bili sprejemljivi ali so bili celo nečloveški. Morda so bili pastirji polni strahu zaradi splošne gospodarske in politične situacije v takrat zasedeni Palestini, kar je zbujalo negotovost in dvom na vseh področjih življenja.
Sredi vseh teh skrbi in strahov angeli ponujajo odgovor, rekoč: »Ne bojte se!« Razlog, ki ga navedejo, je, da se je v Betlehemu rodil Kristus Odrešenik! Vendar dejstvo, da se je Kristus rodil v Betlehemu, samo po sebi še ne zagotavlja miru in spokojnosti. Kar je v sporočilu angelov pomembno za naš nemirni svet danes, je, da se Kristus vedno znova rojeva tudi izven meja mesteca Betlehem. Roditi se mora v naših srcih, da lahko izkusimo in doživimo veselo novico in radost, ki jo prinaša na naš svet. Sprejemanje Kristusa preko vere nam daje moč in pogum, da se soočimo z izzivi našega časa. Zatorej je vesela novica v tem sporočilu, da je Kristus, naš Odrešenik, med nami in ima zadnjo besedo glede naše prihodnosti. Ni se nam treba več bati.
Vedite, da smo v teh dneh, ko ste zbrani na Poljskem, povezani z vami v mislih in molitvi za uspeh tega pomembnega vseevropskega dogodka. Naj vas Gospod blagoslovi in pazi na vas v prihodnjih dneh.
Dr. Setri Nyomi, generalni tajnik Svetovne zveze reformiranih Cerkva
Svetovna zveza reformiranih Cerkva se pridružuje poljskemu narodu pri sprejemu mladih na letošnjem romanju, ki ga vodi taizéjska skupnost. Ko praznujemo Božič, se spominjamo Kneza miru, ki je prišel, da bi prinesel mir na zemljo in da bi nas pozval, da spremenimo svoj način življenja in z drugega vidika pogledamo, kako bi lahko na tem svetu živeli skupaj v miru in kako naj izrabljamo vire na svetu.
Molim, da bi se mladi, ki se zbirate v Poznanu na Poljskem, imeli lepo in da bi uporabili ta čas, da zgradite nova občestva zaupanja. Naš svet to potrebuje. Naj Odrešenik, ki se je pred 2000 leti rodil v Betlehemu, prinese novo upanje in mir.
Bogu se zahvaljujemo za poslanstvo taizéjske skupnosti in molimo, da bi bilo letošnje srečanje za tisoče mladih začetek nečesa novega, ustvarjalnega in upanja polnega.
Naj vas Bog blagoslovi.
Gospod Ban Ki Mun, generalni sekretar Združenih narodov
Rad bi izrekel toplo dobrodošlico vsem mladim, ki ste pripotovali na Poljsko na letošnje romanje zaupanja na zemlji.
Pozdravljam vaš poudarek na skupnosti. Vsak sam zase lahko dosežemo zelo malo. Toda skupna dejanja lahko spremenijo svet na bolje.
Še posebej pozdravljam, da na letošnjem romanju dajete poseben poudarek socialnim temam, vkljucno s pomenom svobode.
Svoboda je med temelji cloveškega razvoja in blagostanja. A vcasih imamo svobodo za samoumevno. Toda milijoni ljudi po svetu uživajo le delno ali razdrobljeno svobodo. Mnogi imajo na primer svobodo, da potujejo ali da nadaljujejo svoje izobraževanje, nimajo pa svobode izbirati, kako se jim vlada, ali svobode izraziti svoje politicno ali versko prepricanje. Drugje lahko ljudje zgolj bežno uživajo svobodo ali pa cutijo, da je njihova svoboda neprestano ogrožena. In tu so seveda še tisoci, ki so zaprti zaradi svojih povsem legitimnih prepricanj in ne uživajo nikakršne svobode.
Organizacija Združenih narodov se trudi za spoštovanje osnovnih svobod po vsem svetu, v skladu z našimi ustanovitvenimi akti in s Splošno deklaracijo o clovekovih pravicah. Hvala vam za vašo podporo pri tem globalnem poslanstvu in za vašo zavezanost pravicnosti, solidarnosti in miru.
Prosim, sprejmite moje najboljše želje za uspeh vašega srecanja, ki bo prispevalo k našemu skupnemu cilju – mirnemu in srecnemu svetu.
Gospod Herman Van Rompuy, predsednik Evropskega sveta
Združitev Evrope je navdihnila globoko krščanska ideja odpuščanja in sprave po stoletjih vojn.
Navdihnilo jo je tudi hrepenenje po svobodi po desetletjih komunistične diktature.
Med drugimi so tudi Cerkve na Poljskem odigrale pomembno vlogo pri tej osvoboditvi.
Toda delo še ni končano. Vsak dan se moramo boriti proti enostranskim, egocentričnim in ksenofobnim težnjam v naši Evropi. Še naprej moramo iskati enost v raznolikosti.
To je veliko delo solidarnosti in ljubezni.
Gospod Manuel Barroso, predsednik Evropske komisije
Dragi prijatelji Taizéja in mladi z vsega sveta!
Spet ste se zbrali skupaj, deset tisoče mladih z Vzhoda in Zahoda, s štirih koncev naše celine in celo iz držav izven Evrope, da bi praznovali mir in solidarnost ter skupaj razmišljali o pomenu sodelovanja in svobode.
Mesto Poznan in Poljska, ki ju je taizéjska skupnost izbrala za kraj vašega srečanja letošnje leto, kličeta v spomin dva ključna dogodka v naši zgodovini: izbruh druge svetovne vojne septembra 1939 in padec železne zavese jeseni 1989, ki je omogočil vrnitev demokracije v Srednjo Evropo in je odprl pot k ponovni združitvi naše celine.
V tem kontekstu ohranjanja spomina na te dogodke ter praznovanja svobode in obnovljene enotnosti vas želim pozdraviti in vas spodbuditi, da nadaljujete s svojim poslanstvom. Z velikim veseljem se spominjam svojega srečanja z bratom Aloisom lansko leto tu, v prostorih Evropske komisije, in sporočila, ki ste ga želeli prinesti v Bruselj.
Spremljajo vas moje občudovanje in moje najboljše želje.