Pismo vsem, ki želijo slediti Kristusu

V evangeliju slišimo, kako nas Jezus kliče in vabi: »Sledi mi!« Ali mu lahko odgovorimo z življenjsko zaobljubo?

V vseh nas je hrepenenje po srečni prihodnosti. Toda lahko se nam zdi, da nas omejuje mnogo stvari, in tako včasih postanemo žrtve malodušnosti.

In vendar je Bog navzoč: »Božje kraljestvo se je približalo.« (Mr 1,15). Božje navzočnosti se zavemo, kadar sprejmemo dogodke v svojem življenju takšne, kakršni so, da lahko gradimo na tem, kar je.

Nihče se ne bi rad izgubil v sanjah o idealiziranem življenju. Moramo se sprijazniti tako s tem, kar smo, kot s tem, kar nismo.

Iskanje srečne prihodnosti pomeni med drugim tudi odločati se.

Nekateri se pogumno odločijo, da bodo sledili Kristusu v svojem družinskem življenju, v družbi, v služenju drugim. Drugi se sprašujejo, kako lahko sledijo Kristusu z izbiro poti celibata.

Kolikor je le mogoče, bi rad spodbudil vsakogar, ki razmišlja o odločitvi za vse življenje:

Ko si soočen s takšno odločitvijo, s takšno zaobljubo, lahko omahuješ. Toda če greš globlje, boš odkril veselje v tem, da se povsem predaš. Blagor tem, ki se ne predajo strahu, ampak navzočnosti Svetega Duha.

Morda težko verjameš, da Bog kliče prav tebe in čaka, da ga boš ljubil. Tvoje življenje je zanj pomembno.

S tem, ko te kliče, ti Bog ne narekuje, kaj moraš storiti. Njegov klic je najprej in predvsem osebno srečanje. Dopusti, da te Kristus sprejme, in odkril boš, katero pot moraš izbrati.

Bog te kliče v svobodo. Ne spremeni te v pasivnega človeka. Preko svojega Svetega Duha Bog prebiva v tebi, vendar ne zavzame tvojega mesta. Ravno nasprotno, Bog v nas prebudi nesluteno energijo.

Ko si mlad, te je morda strah in te mika, da sploh ne bi izbral, ampak bi si raje pustil vse možnosti odprte. Toda kako boš našel izpolnitev, če boš ostal na križišču?

Sprejmi, da so v tebi neizpolnjena hrepenenja in celo nerešena vprašanja. Zaupaj se s preprostim in odprtim srcem. V Cerkvi so možje in žene, ki ti lahko prisluhnejo. Ko ti na tak način prisluhnejo, ti omogočijo, da počasi spoznaš, kako se v polnosti darovati.

Ko sledimo Kristusu, nismo sami. Naprej nas žene skrivnost občestva, ki je Cerkev. V njej naš da postane hvalnica.

Hvalnica, ki je sprva morda neodločna, ki morda celo prihaja iz naše bede, ki pa bo sčasoma postala izvir radosti, ki bo vrela kvišku vse naše življenje.

fr. Alois

Printed from: http://www.taize.fr/sl_article5723.html - 21 October 2019
Copyright © 2019 - Ateliers et Presses de Taizé, Taizé Community, 71250 France