Premišljevanje besede

Cerkev

Preden je postala beseda veroizpovedi, teologije in katekizma, je bila Cerkev svetopisemska beseda. Kar sledi, ni meditacija o Cerkvi, ampak poskus odkrivanja, kako so to besedo razumeli bralci Nove zaveze, upajoč, da bi ji s tem povrnili nekaj te zgodnje svežine.

Beseda ekklesia se v grškem Svetem pismu, katero je brala večina kristjanov prvih stoletij, pojavi preko dvestokrat. Lahko nas preseneti, da jo skoraj enako pogosto najdemo v Stari in v Novi zavezi. V grški verziji Stare zaveze ekklesia pomeni zborovanje ali shod Božjega ljudstva.

V Novi zavezi ekklesia pomeni ali lokalno zborovanje ali pa vse kristjane. A obstajajo tudi zanimive izjeme. Luka, pisec tretjega evangelija in Apostolskih del, je besedo uporabil za zborovanje mesta (glej Apd 19,23-40). Ekklesia torej ni bila rezervirana izključno za versko rabo. Beseda se je lahko nanašala na življenje grških mest z njihovimi zborovanji, namenjenimi razpravljanju o javnih zadevah.

Druga izjema je, ko ekklesia celo v Novi zavezi lahko označuje Božje ljudstvo prve zaveze. Štefan je ljudstvo, ki je bilo skupaj z Mojzesom v puščavi, imenoval ekklesia (Apd 7,38). Pismo Hebrejcem citira vrstico iz Psalma 22: »Oznanjal bom tvoje ime svojim bratom, sredi zbora te bom hvalil« (Heb 2,12). Ali bi morali »sredi zbora« prevesti kot »sredi cerkve«? Psalm govori o zborovanju Izraela. A ker Pismo Hebrejcem te besede položi na ustnice Vstalega Kristusa, se nanašajo tudi na Cerkev.

Biblična uporaba torej združuje, kar mi ponavadi ločujemo. Primer iz Pisma Hebrejcem nas vabi, da dovolimo spisom prve zaveze govoriti o cerkvi Nove zaveze. Tako pomen besede ekklesia postane širši. Njena uporaba v psalmih ji daje še posebno glasbeno dimenzijo. Ekklesia postane praznični shod, ki ga skliče Kristusova pesem.

Beseda ekklesia je pogosto uporabljena v Apostolskih delih, a preseneča, da je ne najdemo v prvih poglavjih. Skupnost, ki je nastala na binkoštni praznik, ni imenovana ekklesia. Besedilo govori preprosto o »vseh vernikih« (Apd 2,44). Potem se pojavi beseda plêthos (Apd 4,32), ki jo lahko prevedemo kot »množico vernikov«. A zunajbiblične vzporednice so eksegete pripeljale do spoznanja, da se plêthos lahko nanaša na skupnost. Beseda je včasih prevedena kot »zborovanje« ali »množično zborovanje« (npr. Apd 6,2), vendar ni natančen sinonim ekklesie. Plêthos je tako kot druge takrat obstoječe skupine v Jeruzalemu skupnost s svojimi pravili članstva, s svojimi običaji in voditelji.

Na ta način Apostolska dela pričajo o dejstvu, da ekklesia ni bila rabljena izključno za označevanje krščanskih skupnosti. Iz pisem rimskega škofa Klementa in antiohijskega škofa Ignacija vemo, da sta obe besedi, ekklesia in plêthos, obstajali istočasno vsaj do zgodnjega drugega stoletja. Toda katere značilne lastnosti krščanske skupnosti je poudarjala beseda ekklesia? In zakaj je na koncu zmagala? Knjiga Apostolskih del sugerira, da ima to zvezo z apostolom Pavlom, saj je beseda začela dobivati svojo vlogo v istem času kot on sam (Apd 8). To potrjujejo tudi Pavlova pisma, kjer je beseda ekklesia še posebej pogosta.

Zakaj je imel Pavel rajši ekklesio? V tej besedi je glagol »klicati«. Medtem ko se plêthos nanaša na skupnost kot tako, je ekklesia tako v grškem svetu kot v Svetem pismu zborovanje, ki je sklicano skupaj, skupščina. Zdi se, da Pavel vsakič, ko reče ekklesia, namiguje na »poziv« ali »klic«. Zanj so »Božja Cerkev« »poklicani in sveti« (1 Kor 1,2), tisti, ki so »poklicani v občestvo s Kristusom« (1 Kor 1,9).

Pol stoletja kasneje Ignacij Antiohijski, ko piše kristjanom v Smirni, prvič opiše ekklesio kot »katoliško«, z drugimi besedami univerzalno: »Kjerkoli se pojavi škof, tam je skupnost (plêthos), tako kot kjer je Jezus Kristus, tam je katoliška cerkev (ekklesia)«. Kristjani oblikujejo konkretne skupnosti. A za Ignacija je tako kot za Pavla najlepša beseda »cerkev«. Zato ker v tej besedi poudarek ni na upravljanju skupnosti, ampak na univerzalnem klicu h Kristusovem evangeliju. In pridevnik »katoliški« pomeni, da eden in isti evangelij, povsod in v vseh časih, kliče k enemu občestvu s Kristusom.

Printed from: http://www.taize.fr/sl_article9822.html - 24 April 2019
Copyright © 2019 - Ateliers et Presses de Taizé, Taizé Community, 71250 France