Za pet dni je Berlin postal evropski oder mladosti in simbol združene Evrope. Srečanje se je odvijalo v trenutku, ko Evropa potrebuje novega vetra in ko se mnogi sprašujejo o temeljih in mejah evropske solidarnosti.

V okviru projekta humanitarne pomoči za Severno Korejo, ki ga organizira Taizéjska skupnost, so mladi v Berlin prinesli osnovne medicinske pripomočke in zdravila, ki so jih po srečanju poslali v bolnišnice in zdravstvene domove na tamkajšnjem podeželju.

Ob prihodu so mladi prejeli pismo brata Aloisa, priorja Skupnosti v Taizéju, z naslovom »K novi solidarnosti«. V tem pismu, prevedenem v več kot petdeset jezikov, brat Alois piše: »Čeprav je bila človeška solidarnost vedno potrebna, jo je treba z novimi načini vedno znova obnavljati in pomlajati«. Kot odziv na svetovno ekonomsko nestabilnost, spremembe geopolitičnega ravnovesja, porast razlik v družbi, Taizéjski prior zastavlja vprašanje: »Je to morda razlog, da bolj premišljujemo o svojih življenjskih odločitvah?« Vsako jutro so se mladi zbrali v 160 župnijah gostiteljicah ter se z Berlinčani, ki so jih sprejeli, pogovarjali o različnih temah tega Pisma iz Taizéja 2012: o zaupanju med ljudmi, zaupanju v Boga, o Kristusu občestva ter o tem, kako biti »sol zemlje«.

29. in 30. decembra popoldne je program srečanja ponujal na izbiro delavnice s 15 različnimi temami. Na eni izmed teh delavnic sta dva brata iz Skupnosti govorila o življenju in nazorih brata Rogerja, ustanovitelja Taizéja (1915-2005). Na drugi so se udeleženci srečanja lahko srečali s pričevalci iz časa berlinskega zidu ter z domačini obiskali to področje. V Reichstagu (Bundestag) so se mladi pogovarjali s člani nemškega parlamenta na temo “Za pravičnejši svet: politika in naša državljanska odgovornost”. Na izbiro je bilo še odkrivanje službe za pomoč beguncem, obisk muzeja Bode, koncert, pogovor o mestu mladih v današnji družbi. Misel Dietricha Bonhoefferja (1906-1945): »Pred Bogom in z Bogom živimo brez Boga« nakazuje temo delavnice, v kateri se je govorilo o veri v svetu, kjer Bog navidez nima več svoje vloge. Možno je bilo tudi srečanje z judovsko skupnostjo v Berlinu ter obisk velike mošeje.

31. decembra popoldne so bila na vrsti narodna srečanja. Na teh srečanjih v družbi bratov iz Taizéja je bilo v ospredju iskanje poti, kako »Romanje zaupanja na zemlji« nadaljevati doma ter kako skupaj napredovati k novi solidarnosti.

Mladi so se v času srečanja srečevali vsak dan med 13.15 in 19. uro na berlinskem razstavišču. Skupne molitve so potekale v štirih velikih paviljonih, posebej okrašenih za to priložnost. Vsak večer je med večerno molitvijo mlade nagovoril brat Alois, njegova razmišljanja so objavljena na strani
Razmišljanja brata Aloisa.

Brat Roger, ustanovitelj skupnosti v Taizéju, je pred več kot tridesetimi leti začel z »romanji zaupanja na zemlji«, da bi spodbudil mlade, da bi bili nosilci miru, zaupanja in sprave tam, kjer živijo. Leta 1986, to je tri leta pred padcem zidu, je lahko šel v Vzhodni Berlin na srečanje, na katerem se je zbralo 6.000 mladih iz Vzhodne Nemčije. Komunistično oblast Vzhodne Nemčije je bilo potrebno prositi za dovoljenje, da sta lahko molitvi v katoliški katedrali in v veliki protestantski cerkvi potekali simultano. To dovoljenje so dobili pod pogojem, da udeleženci ne bodo prihajali iz Zahoda. To obdobje je zdaj preteklost, Berlin pa je danes simbol procesa nemškega in evropskega združevanja.