Ko prispejo migranti, presezimo strah!

Srečanje v Rigi, ki ga je organizirala taizéjska skupnost ob koncu decembra 2016, je združilo mlade odrasle z vse Evrope¹. Tako so tisti, ki prihajajo iz držav članic Evropske unije kot tudi držav, ki so zunaj nje, dobili izkušnjo skupnosti, ki lahko združuje ljudi iz celotne celine.

To nordijsko srečanje je prav tako omogočilo mladim iz drugih regij, da so odkrili Evropo preko Baltskih držav, enega izmed vidikov čudovite različnosti ljudi na tej celini, kjer ima vsaka država svojo zgodovino, izročilo in posebne značilnosti.

Prihodnost miru zahteva od Evropejcev, da razširimo naše zavedanje in omogočimo solidarnost, da raste med vsemi državami, ki sestavljajo celino. Ključnega pomena je pomnožiti poznanstva, načine izmenjave in sodelovanja.

Graditi edinost celine je možna le, če bo več dialoga in poslušanje med državami: med tistimi iz Evropske unije in drugimi, med tistimi iz zahodne Evrope s tistimi iz srednje in vzhodne Evrope, med severom in jugom. Glas vsake države, velike ali majhne, bi moral biti slišan, s svojim posebnim značajem. Pomembno se je potruditi razumeti druge z njihovega stališča: le na ta način so lahko včasih neskladna stališča bolje razumljena in ne prihaja do odzivov, ki so nastali zaradi čustev.

Ali lahko Evropejci razumejo, da so njihove skupne korenine veliko globje kot njihove različnosti?

V obdobju po II. svetovni vojni je Evropa dobila zagon za spravo. Po padcu Berlinskega zidu je bilo novo obdobje iskanja miru. Mnogi mladi menijo, da bo Evropa lahko napredovala le, če bo globje vstopila v ta ideal bratstva. Hrepenijo po Evropi, ki ne bo le združena v sebi, ampak hkrati odprta drugim celinam in v solidarnosti z vsemi, ki doživljajo največje preizkušnje.

Na različnih delih sveta so moški, ženske in otroci prisiljeni zapuščati svoje domovine. Njihova stiska jim narekuje odhod. Ta vzgib je močnejši kot vse druge ovire, ki zapirajo njihove poti. Zaskrbljenost, ki jo izražajo bogatejše regije, ne bo zadržalo tistih, ki zaradi neznosnega trpljenja želijo zapustiti svoje domove.

Nekateri ljudje pravijo: »Ne moremo sprejeti vseh.« Drugi mislijo, da so sedanji premiki prebivalstva neizogibni, saj so rezultat neznosnih položajev. Upravičeno in nujno je urediti to premikanje. Prepustiti brezdomce v rokah tihotapcev z ljudmi in grožnji smrti v Sredozemskem morju je v nasprotju z vsemi človeškimi vrednotami.

Bogate države se ne morejo izogniti svojemu delu odgovornosti za rane v zgodovini ter za okoljske motnje, ki so povzročile in še naprej povzročajo ogromne migracije: iz Afrike, Bližnjega vzhoda, Srednje Amerike in tudi iz drugih predelov. Danes nekatere politične in gospodarske odločitve, ki so jih sprejele bogate države, še vedno ustvarjajo nestabilnost na različnih področjih. Zahodne družbe morajo sedaj preseči ta strah pred tujci, pred kulturnimi razlikami, ter začeti pogumno oblikovati nov obraz, ki jim ga migracije že kažejo. Čeprav prihod migrantov predstavlja velike težave, lahko njihov prihod predstavlja priložnost za spodbujanje Evrope k razvoju odprtosti in solidarnosti.

Obstajajo kraji, kjer je število prišlekov tako visoko, da so prebivalci preobremenjeni in izčrpani, kar je razumljivo. Breme je preveliko za njih, saj evropske države še niso našle načina za skupno reševanje. Toda mnogo ljudi velikodušno sprejema begunce; ugotavljajo, da lahko osebni stik pogosto vodi k čudovitemu medsebojnemu razumevanju.

Nič ne more nadomestiti osebnih stikov. To velja zlasti v povezavi z islamom. Muslimani in kristjani lahko skupaj iščemo konkretne korake za skupno pričevanje za mir ter za zavračanje nasilja, ki se opravičuje v Božjem imenu. Pred približno 800 leti Frančišek Asiški v svoji želji, da bi prispeval k miru, ni okleval s potovanjem v Egipt, kjer se je srečal s sultanom. Mati Terezija je svoje življenje posvetila najbolj ubogim med revnimi, ne glede na njihovo religijo.

Evropske države, ki se želijo osamiti, nimajo prihodnosti. Med samimi Evropejci, pa tudi v stikih z begunci, predstavljata prijateljstvo in medsebojna podpora edino pot k vzpostavitvi miru.

(1) Od 28. decembra 2016 do 1. januarja 2017 so mladi odrasli z vseh koncev celine, katoličani, pravoslavni in protestanti, sodelovali na 39. Evropskem srečanju mladih, ki ga je taizéjska skupnost pripravila v Rigi, glavnem mestu Latvije. 2. januarja je bilo to srečanje podaljšano še do Talina (Estonija) in Vilne (Litva). To je bila postaja na ’Romanju zaupanja na Zemlji’, ki ga v Taizéju organizirajo že mnogo let.