Danes v taizéjski skupnosti živi več kot sto bratov približno trideset narodnosti, ki so katoličani ali prihajajo iz različnih protestantskih okolij. Skupnost s svojim obstojem kaže primer skupnosti, ki želi, da je njeno življenje znak sprave med razdeljenimi kristjani in ločenimi narodi.
Skupnost bratov živi zgolj od svojega dela in ne sprejema daril. Prav tako bratje ne sprejemajo osebne dediščine zase, ampak jo skupnost nameni revnim.
Določeni bratje živijo v nekaterih zapostavljenih krajih po svetu in so pričevalci miru med trpečimi. Te majhne skupine bratov v Aziji, Afriki in Južni Ameriki delijo življenjske pogoje s tistimi, ki jih obkrožajo. Prizadevajo si, da bi izražali prisotnost ljubezni med najrevnejšimi, med otroci z ulice, zaporniki, umirajočimi in tistimi, ki so ranjeni zaradi razdrtih odnosov ali zapuščenosti.
Z leti je število mladih odraslih, ki so prihajali v Taizé, stalno naraščalo. Prihajajo z vseh celin, da bi sodelovali na tedenskih srečanjih. Sestre svetega Andreja (mednarodna katoliška skupnost ustanovljena pred sedmimi stoletji), uršulinke iz Poljske in sestre svetega Vincencija Pavelskega so prevzele nekatere naloge, povezne s sprejemanjem mladih.
V Taizé prihajajo tudi cerkveni voditelji. Tako je skupnost sprejela papeža Janeza Pavla II., štiri nadškofe iz Canterburyja, ortodoksne metropolite, štirinajst luteranskih škofov s Švedske in številne duhovnike z vsega sveta.
Od leta 1962 naprej so bratje in mladi v imenu Taizéja neprestano obiskovali države vzhodne Evrope. V veliki diskretnosti so obiskovali tiste, ki so bili omejeni z mejami svojih držav.
Brat Roger je umrl 16. avgusta 2005, star 90 let. Bil je umorjen med večerno molitvijo. Od takrat je predstojnik skupnosti brat Alois, ki ga je brat Roger izbral za svojega naslednika že pred mnogimi leti.