V pripravah na »Shod za novo solidarnost«, ki bo potekal v Taizéju od 9. do 16. avgusta 2015, sem z nekaj brati odšel v Ameriko in tako nadaljeval z obiski, ki smo jih lani in predlani začeli v Aziji in Afriki, in ki se bodo nadaljevali z obiski mladih v Oceaniji v začetku leta 2015. Sodelovali smo na srečanju mladih v Združenih državah Amerike in v Kanadi, potem v Mehiki in Gvatemali, ter na koncu na Karibih – v Portoriku, na Haitiju, Kubi in v Dominikanski republiki.
Številni Indijanci iz SEVERNE AMERIKE so prišli v Taizé in nas prosili, da bi pripravili srečanje v okviru »romanja zaupanja« v rezervatu Pine Ridge v JUŽNI DAKOTI. Kasneje so se bratje vrnili v Severno Ameriko zaradi drugih srečanj v različnih regijah. V letu 2014 je skupina iz Pine Ridga znova prišla v Taizé. Odnosi med nami in Lakota (Suji) Indijanci so se poglobili. Dotaknilo se nas je, ko smo videli, kako se lahko zaupanje znova rodi tudi v situacijah, kjer je bilo, v toku zgodovine, skrhano in izdano.
V LATINSKI AMERIKI smo že pripravili srečanja, in sicer v Boliviji leta 2007 in v Čilu leta 2010. In že 40 let nekaj bratov živi v mestu Bahia na severovzhodu Brazilije. Glede na razmere v njihovih raznolikih državah, imajo mladi iz Latinske Amerike veliko razlogov za malodušnost. Ampak povsod, kjer smo bili, smo srečali kristjane, ki se trudijo biti »sol zemlje«.
Tako v MEHIKI kot GVATEMALI biti sol zemlje pomeni izbrati prizadevanje za mir v družbah, ki jih mnogokrat zaznamujeta nasilje in trgovina z drogami. Tamkajšnja zelo živa ljudska vera močno poudarja dejstvo, da je Bog blizu vsem, še posebej pa revnim. Mnogi kristjani si želijo, da bi Cerkev vedno bolj postajala prostor sprejema, kjer bi se prisluhnilo vsakomur: to bi pripomoglo k širitvi miru.
Na KUBI si mnogo mladih želi uiti izolaciji. Želijo biti blizu mladim iz drugih držav in so nas prosili, da ob povratku prenesemo njihove pozdrave. Zanje biti sol zemlje pomeni odločitev za ohranjanje upanja.
Na HAITIJU zaupanje v Boga kristjane vodi, da so sol zemlje kljub gromozanskim težavam. Omogoča jim, da resničnost vidijo v luči vstajenja. Tudi uničujoč potres leta 2010 ni mogel omajati njihovega zaupanja v Boga.
Enako smo videli po vsej Latinski Ameriki, tudi v PORTORIKU in DOMINIKANSKI REPUBLIKI – veselje prevladuje kljub življenjskim stiskam, nepravičnostim, vse večjimi razlikami med bogatimi in revnimi ter negotovi situaciji priseljencev. To nam je hkrati v izziv in spodbudo. Tudi med revnimi se veselje hrani v zaupanju v Boga. Kadar kristjani živimo kot bratje in sestre, pomagamo graditi družbo, katere zakon ni »vsak zase«, ampak solidarnost in odgovornost drug do drugega.