Baltsko morje, ki leži med Skandinavijo, baltskimi državami, Poljsko, Nemčijo in Rusijo, je potencialno križišče za narode severne Evrope. Od začetka vojne v Ukrajini se je tam na poseben način povečala zaskrbljenost. Srečanje mladih iz različnih držav, ki bodo skupaj molili, razmišljali in se medsebojno povezovali, bo pomagalo izraziti zavzetost mladih Evropejcev za obnovo celine kot skupnega doma z miroljubno prihodnostjo.

Ko prosite za gostoljubje, rečete tistim, ki vas sprejmejo: "Izročam se v vaše varstvo in oskrbo, zaupam vam," gostitelji pa pravijo: "Ne bojimo se vas, tu smo za vas. Želimo, da se počutite kot doma!". Udeležence bodo sprejela cerkvena občestva vseh veroizpovedi in družine. Estonija s skupno 1,4 milijona prebivalcev je od začetka vojne sprejela več kot 65.000 beguncev iz Ukrajine, kar je najvišji delež ukrajinskih beguncev na prebivalca v državi EU.

Pojoča revolucija je ime za postopen nenasilni proces, ki je leta 1991 pripeljal do ponovne vzpostavitve estonske neodvisnosti. Petje je bilo v petdesetih letih sovjetske vladavine vedno glavna združevalna sila Estoncev. Estonija se je EU pridružila leta 2004. Njeno ozemlje obsega 45.228 kvadratnih kilometrov. Z Rusijo ima 294 km dolgo mejo. 26 % Estoncev ima slovansko dediščino, med njimi je večina Rusov.

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so se voditelji Estonije odločili, da bodo z uporabo napredne tehnologije poenostavili življenje svojih državljanov. Vse interakcije med upravami in državljani so se digitalizirale. Programiranja se učijo že zelo zgodaj. V estonskem sektorju informacijske tehnologije je 4 % vseh zaposlenih in predstavlja 7 % BDP. Ta kontekst nam bo pomagal razmisliti o tem, kako lahko uporabimo umetno inteligenco, IT in druge tehnologije, utemeljene na zdravi antropologiji in etiki, ki gradijo osebe in skupnosti.

Estonija je bila v 12. stoletju eden zadnjih pokristjanjenih kotičkov Evrope. Ker se je Estonija v 16. stoletju pridružila reformaciji, je danes lokalna kultura zakoreninjena v luteranski in od 19. stoletja tudi pravoslavni tradiciji.

Danes v Estoniji 80 % mladih izjavlja, da niso pripadniki nobene vere. 70 % estonske mladine izjavlja, da nikoli ne moli. Udeležba na srečanju v Talinu bo priložnost za iskanje Vstalega Kristusa in pričevanje o njem. Kot so bile žene ob praznem grobu povabljene, naj poiščejo Jezusa, ki "je pred vami v Galileji", ali nismo danes povabljeni, da zapustimo svoje cone udobja in poiščemo tiste, ki na obrobju cerkvenih ustanov živijo duha odpuščanja, miru in pravičnosti? V Talinu se bomo srečali in prisluhnili ljudem upanja, ki se zavzemajo za služenje drugim, za gradnjo solidarnosti, za lepšanje življenja drugih ljudi ...

Doživeli bomo edinost vseh krščenih v različnih krščanskih tradicijah. Različne Cerkve, ki predstavljajo manjšino prebivalstva, si želijo govoriti z enim glasom in sodelovati, da bi bile slišane. Estonski svet cerkva združuje deset večjih veroizpovedi in skupnost iz Taizéja vabi k pripravi srečanja v Talinu. Med srečanjem bomo opoldne v cerkvah v središču mesta delili molitev različnih tradicij.

Odnosi med taizéjsko skupnostjo in estonskimi kristjani segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je finska pesnica Anna-Maija Raittila-Nieminen obiskovala estonske kristjane in jih obveščala o dogajanju v Taizéju. V tistih letih so mladi Rusi, ki so bili v stiku s Taizéjem, lahko prihajali na poletne tabore, ki jih je organiziral Luteranski teološki inštitut v Talinu. Mladi Estonci so začeli redno obiskovati Taizé in se udeleževati evropskih srečanj od leta 1989. Maja 1990 se je 250 mladih Estoncev udeležilo severnoevropskega srečanja, ki ga je bil Taizé povabljen organizirati v Linköpingu na Švedskem.

Fotografija: Raigo Tõnisalu