Izmenjava med Taizéjem in Indijo poteka že vrsto let. Taizéjski bratje in mladi prostovoljci že dolgo odhajajo v Indijo, mladi Indijci pa prihajajo v Taizé.
Skupine mladih iz indijske podceline so začele prihajati v Taizé po prvem taizéjskem srečanju v Madrasu leta 1985. Prihajajo z vseh koncev države in odražajo raznolikost kultur, navzočih v tej širni deželi. Za trimesečno bivanje v Taizéju (kolikor traja njihova viza) jih izberejo lokalne cerkve ali indijska mladinska gibanja. Sodelujejo na mednarodnih srečanjih in delijo odgovornost za vsakodnevni potek teh srečanj. S svojo navzočnostjo v Taizéju z mladimi iz različnih držav delijo, kako v Indiji živijo vero, in se skupaj soočajo z izzivi in vprašanji, ki jih porajajo velike spremembe v indijski družbi.
Eddie Edezhath, eden od mladih, ki živijo na taizéjskem griču, piše: »Vsako leto nekaj mladinskih voditeljev iz gibanja ’Jezusova mladina’ obišče skupnost in ostane nekaj mesecev. To je zanje čas okrepitve in poglobitve. Vrnejo se z novo živahnostjo in svežim navdušenjem ter prispevajo k življenju našega občestva.«
Madras
Mednarodni srečanji v Chennaiju (Madras) v letih 1985 in 1988 sta bila izredna dogodka za vse sodelujoče. Vsako od njiju je združilo več tisoč mladih Indijcev iz vse države in iz veliko cerkva, pa tudi mlade iz ostalih azijskih držav in iz še bolj oddaljenih krajev. Z grobnico sv. Tomaža apostola v katedrali v Mylaporeju sega krščanstvo v Madrasu v najzgodnejši čas in danes je tamkajšnja krščanska skupnost ena največjih v Indiji.
Leta 1991 je Mladinska komisija Katoliške škofovske konference v Indiji (CBCI) napisala: »Pomemben dogodek leta 1985 je bilo mednarodno srečanje v Madrasu, ki ga je organizirala taizéjska skupnost bratov v sodelovanju s CBCI. Prvič v zgodovini Cerkve v Indiji se je zbralo toliko mladih. Naravna posledica srečanja je bila obnova mladinskih dejavnosti.«
Nadškof Thomas Menamparampil, nekdanji dolgoletni predsednik Evangeličanske komisije Združenja azijskih škofovskih konferenc, piše: »Taizé prebuja Azijo v njeno lastno duhovno identiteto, gradi mostove med kulturami, utrjuje občutljivost in usmerja k notranjim izvirom.«
Regionalna srečanja
Kaj se je dogajalo po srečanjih v Madrasu? V naslednjih letih so potekala raznovrstna srečanja, preštevilna, da bi jih lahko omenili: od Assama do Tamil Naduja, od Meghalaye do Kerale. Leta 1996 je romanje zaupanja v Ranch« združilo več sto mladih iz Gumle, Hazaribagha, Simdege, Dumke in Muzzafarpurja. Podoben dogodek je bil leta 2001 v Andhra Pradeshu.
V letu 2000 je nekaj mladih Indijcev in eden izmed taizéjskih bratov tri tedne potovalo po Indiji, vodilo srečanja in molitve. Povabljeni so bili vsi, ki so se jim hoteli pridružiti, ne glede na jezik, kasto, vero ali starost. Postaje na romanju so bile izbrane zaradi svoje raznolikosti: center glavnega mesta New Delhija in obrobje velemesta Vasai; metropola Mumbaj (Bombaj) in vas Dornakal; tihi kraj Hiša bratstva in kraj velikih popularnih srečanj Vellankani.
Osnovna tema vseh srečanj je bila »Notranje življenje in človeška solidarnost«. Včasih je mogoče iskanje solidarnosti izraziti praktično. Po potresu v Gujuratu januarja 2001 so v sodelovanju s Taizéjem tja odšli regionalni mladinski direktor in dva mlada, da bi si ogledali, kaj se dogaja na opustošenem območju. Rezultat obiska je bila materialna pomoč nekaterim izmed družin, ki so v potresu izgubile vse.
Redni dogodki so srečanja za mlade, ki so že bili v Taizéju, s poudarkom na življenju taizéjske izkušnje v svojem domu in okolici. Brate pogosto vabijo k sodelovanju in vodenju molitev na raznih nacionalnih srečanjih mladih različnih cerkva.
Srečanje v Kalkuti
Kalkuta ima zelo posebno mesto v srcu številnih taizéjskih bratov. Jeseni 2006 bo minilo trideset let, odkar je brat Roger prvič šel tja in nekaj časa živel blizu matere Terezije. V šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih so v Kalkuti dalj časa živele manjše skupnosti bratov, leta 1976 pa je prišel brat Roger s skupino bratov in mladimi, ki so predstavljali vse celine. Tam je mladim napisal prvo izmed mnogih »pisem brata Rogerja«.
Brat Roger se je vrnil leta 1997 na pogreb matere Terezije in bil kljub žalostnemu dogodku poln veselja, ker je lahko spet obiskal Indijo. Znova se je srečal z nekaterimi izmed tistih, ki jih je spoznal pred mnogimi leti. Živel je pri isti družini kot ob zadnjem obisku in vsak večer ob 19.30 je bila v hiši molitev.
Na srečanju v Kalkuti od 5. do 9. oktobra 2006 bo navzoč tudi brat Alois, novi taizéjski prior, in nekateri izmed bratov. To srečanje bo nova pomembna stopnja romanja zaupanja v Indiji.