Petrove besede so hkrati ubesedeno spoznanje, da so tako on kot drugi zapustili vso varnost, ki so jo imeli, in implicitno vprašanje o tem, kaj jih čaka v prihodnosti. Ko poskušamo razumeti svoje poslanstvo, nas Bog pogosto vodi po nekakšni negativni poti – poti, na kateri vedno bolj odkrivamo, kaj nam ni pomembno. Bog deluje v nas, da bi se naše srce ločilo od stvari in bilo tako pripravljeno povezati se z njim.

 To je lahko podobno vstopanju v puščavo – zelo neprijetna izkušnja. V to praznino Jezus tistim, ki so zaradi njega zapustili svojo varnost, izreče dvojno obljubo. Najprej bodo prejeli bogastvo človeških odnosov, kar bo njihovo življenje napolnilo s smislom. In prejeli bodo tudi nove »njive«, kraje dejavnosti in dela, ki so lahko povsem drugačni od teh, ki so jih zapustili, ali pa so morda enaki, a osvetljeni na nov način.

 In drugič, to, kar bodo prejeli, jih bo vodilo na pot, ki se nikoli ne konča – pot neskončnega življenja. Da ne bi morda mislili, da bo to lahko, Jezus v seznam stvari, ki jih lahko pričakujemo, vključi besedo »preganjanje«. Naša ločitev od vsakršne navezanosti bo v drugih zbudila nerazumevanje in nasprotovanje.

Januar 2026

»Če bi poznali Božji dar«

Evangelij po Janezu 4,5-15

Jezus je prišel v samarijsko mesto, imenovano Sihár, blizu posesti, ki jo je Jakob dal svojemu sinu Jožefu. Tam je bil Jakobov studenec. Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu. Bilo je okrog šeste ure. Tedaj je prišla neka žena iz Samarije, da bi zajela vode. Jezus ji je rekel: »Daj mi piti!« Njegovi učenci so namreč odšli v mesto, da bi nakupili hrano. Samarijanka mu je torej rekla: »Kako vendar ti, ki si Jud, prosiš mene, Samarijanko, naj ti dam piti?« (Judje namreč nočejo imeti stika s Samarijani.) Jezus ji je odgovoril in rekel: »Če bi poznala Božji dar in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: ›Daj mi piti,‹ bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.« Žena mu je rekla: »Gospod, nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok. Od kod imaš torej živo vodo? Si mar ti večji kot naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak in je iz njega pil on sam, njegovi sinovi in njegova živina?« Jezus je odvrnil in ji rekel: »Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen. Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, katero mu bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.« Žena mu je rekla: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in ne bom hodila sem zajemat.« (Jn 4,5-15 SSP)

December 2025

Notranja luč

Evangelij po Janezu 1,1-12

V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela. Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zavoljo pričevanja, da bi pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči. Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet. Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime. (Jn 1,1-12 SSP)

November 2025

Najti svojo pot

Prva Samuelova knjiga 3,1-10

Deček Samuel pa je služil Gospodu pred Élijevim obličjem. Tiste dni je bila Gospodova beseda redka, videnje ni prodrlo skozi. Tistega dne je Éli spal na svojem prostoru; njegove oči so začele pešati, ni mogel videti. Božja svetilka še ni ugasnila in Samuel je spal v Gospodovem svetišču, kjer je bila Božja skrinja. Tedaj je Gospod poklical Samuela. »Tukaj sem,« je rekel. Tekel je k Éliju in rekel: »Tukaj sem, kajti klical si me.« »Nisem klical,« je rekel, »vrni se, spi!« Šel je in zaspal. Gospod pa je spet poklical Samuela. Samuel je vstal, šel k Éliju in rekel: »Tukaj sem, kajti klical si me.« »Nisem klical, moj sin,« je rekel, »vrni se, spi!« Samuel namreč še ni poznal Gospoda in Gospodova beseda se mu še ni razodela. Gospod pa je spet, tretjič, poklical Samuela. Vstal je, šel k Éliju in rekel: »Tukaj sem, kajti klical si me.« Tedaj je Éli spoznal, da Gospod kliče dečka. In Éli je rekel Samuelu: »Pojdi, spi! In če te bo poklical, reci: ›Govôri, Gospod, kajti tvoj hlapec posluša.‹« In Samuel je šel ter zaspal na svojem prostoru. Tedaj je prišel Gospod, se ustavil in zaklical kakor prej: »Samuel, Samuel!« Samuel je rekel: »Govôri, kajti tvoj hlapec posluša.« (1 Sam 3,1-10 SSP)