Sveti Janez nas že na samem začetku, v uvodu svojega evangelija sooči s Kristusovo skrivnostjo – predstavi ga takšnega, kakršnega se bo v polnosti razodel po svojem vstajenju. Jezusa nam razodene kot luč sveta. Svetloba je na eni strani nekaj zelo močnega (pomislimo samo na žarke svetlobe, ki potrebujejo milijarde let, da pridejo do nas), hkrati pa tudi nekaj neverjetno krhkega, saj jo lahko ustavimo preprosto tako, da postavimo roko pred oči. Svetloba in tema lahko brez težav sobivata. Svetloba ne more prisiliti teme, a dovolj je že najmanjša odprtina, da se svetloba razširi po prostoru. 

Ta luč daje življenje. Ne le, da nam daje toploto in nam omogoča, da najdemo pot, ampak nas postavlja v središče stvarstva in nam omogoča, da odkrijemo, kdo je Bog. Sprejeti jo pomeni vstopiti v resničnost Božjega življenja in ljubezni, ki se bosta po vstajenju pokazala močnejša od sovraštva in zavračanja. Sprejeti jo pomeni tudi spremeniti svoj pogled – ne želeti več biti luč sam sebi, ne želeti več za vsako ceno preoblikovati odpor in slepe točke z lastnimi močmi, ampak spustiti vase luč, ki daje novo življenje tistemu, kar se je zdelo otrdelo. 

Ne sme nas biti strah tega klica, ki se zdi tako zahteven – biti priča luči, kot je bil Janez Krstnik, biti sami luč sveta, kot nas k temu vabi Jezus (gl. Matej 5,14). Tega ne moremo doseči z lastnimi močmi; dopustiti moramo, da skozi nas sije odsev Božje ljubezni in seva navzven med tiste, ki se te ljubezni niso zavedali. 

• Kateri evangeljski odlomek mi pomaga razumeti, da je Kristus luč?

• Kadar me je strah teme, kaj mi pomaga doumeti, da je Kristusova luč blizu?

Januar 2026

»Če bi poznali Božji dar«

Evangelij po Janezu 4,5-15

Jezus je prišel v samarijsko mesto, imenovano Sihár, blizu posesti, ki jo je Jakob dal svojemu sinu Jožefu. Tam je bil Jakobov studenec. Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu. Bilo je okrog šeste ure. Tedaj je prišla neka žena iz Samarije, da bi zajela vode. Jezus ji je rekel: »Daj mi piti!« Njegovi učenci so namreč odšli v mesto, da bi nakupili hrano. Samarijanka mu je torej rekla: »Kako vendar ti, ki si Jud, prosiš mene, Samarijanko, naj ti dam piti?« (Judje namreč nočejo imeti stika s Samarijani.) Jezus ji je odgovoril in rekel: »Če bi poznala Božji dar in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: ›Daj mi piti,‹ bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.« Žena mu je rekla: »Gospod, nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok. Od kod imaš torej živo vodo? Si mar ti večji kot naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak in je iz njega pil on sam, njegovi sinovi in njegova živina?« Jezus je odvrnil in ji rekel: »Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen. Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, katero mu bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.« Žena mu je rekla: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in ne bom hodila sem zajemat.« (Jn 4,5-15 SSP)

December 2025

Notranja luč

Evangelij po Janezu 1,1-12

V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela. Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zavoljo pričevanja, da bi pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči. Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet. Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime. (Jn 1,1-12 SSP)

November 2025

Najti svojo pot

Prva Samuelova knjiga 3,1-10

Deček Samuel pa je služil Gospodu pred Élijevim obličjem. Tiste dni je bila Gospodova beseda redka, videnje ni prodrlo skozi. Tistega dne je Éli spal na svojem prostoru; njegove oči so začele pešati, ni mogel videti. Božja svetilka še ni ugasnila in Samuel je spal v Gospodovem svetišču, kjer je bila Božja skrinja. Tedaj je Gospod poklical Samuela. »Tukaj sem,« je rekel. Tekel je k Éliju in rekel: »Tukaj sem, kajti klical si me.« »Nisem klical,« je rekel, »vrni se, spi!« Šel je in zaspal. Gospod pa je spet poklical Samuela. Samuel je vstal, šel k Éliju in rekel: »Tukaj sem, kajti klical si me.« »Nisem klical, moj sin,« je rekel, »vrni se, spi!« Samuel namreč še ni poznal Gospoda in Gospodova beseda se mu še ni razodela. Gospod pa je spet, tretjič, poklical Samuela. Vstal je, šel k Éliju in rekel: »Tukaj sem, kajti klical si me.« Tedaj je Éli spoznal, da Gospod kliče dečka. In Éli je rekel Samuelu: »Pojdi, spi! In če te bo poklical, reci: ›Govôri, Gospod, kajti tvoj hlapec posluša.‹« In Samuel je šel ter zaspal na svojem prostoru. Tedaj je prišel Gospod, se ustavil in zaklical kakor prej: »Samuel, Samuel!« Samuel je rekel: »Govôri, kajti tvoj hlapec posluša.« (1 Sam 3,1-10 SSP)