Comentarios bíblicos
mensuales

Januar 2026

»Če bi poznali Božji dar«

Evangelij po Janezu 4,5-15
Jezus je prišel v samarijsko mesto, imenovano Sihár, blizu posesti, ki jo je Jakob dal svojemu sinu Jožefu. Tam je bil Jakobov studenec. Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu. Bilo je okrog šeste ure. Tedaj je prišla neka žena iz Samarije, da bi zajela vode. Jezus ji je rekel: »Daj mi piti!« Njegovi učenci so namreč odšli v mesto, da bi nakupili hrano. Samarijanka mu je torej rekla: »Kako vendar ti, ki si Jud, prosiš mene, Samarijanko, naj ti dam piti?« (Judje namreč nočejo imeti stika s Samarijani.) Jezus ji je odgovoril in rekel: »Če bi poznala Božji dar in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: ›Daj mi piti,‹ bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.« Žena mu je rekla: »Gospod, nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok. Od kod imaš torej živo vodo? Si mar ti večji kot naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak in je iz njega pil on sam, njegovi sinovi in njegova živina?« Jezus je odvrnil in ji rekel: »Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen. Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, katero mu bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.« Žena mu je rekla: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in ne bom hodila sem zajemat.« (Jn 4,5-15 SSP)

Jezus v preprostem srečanju ob vodnjaku v polnosti razodene svoje poslanstvo in svojo identiteto. Po vseh merilih okoliške družbe žena, ki pride zajemat vodo, ni oseba, s katero bi se Jezus lahko pogovarjal. Najprej je Samarijanka, članica skupine, ki je bila stoletja v sporu z Judi glede dediščine. Drugič, je ženska: njeno mesto ni v pogovoru z rabinom ali celo s tujim moškim (glej 4:27). Poleg tega je verjetno nekdo, ki ima slab ugled, »grešnica«: ven se odpravi okrog šestih, v času, ko je precej prepričana, da na poti ne bo srečala nikogar.

Jezus brez obotavljanja naveže stik s to osebo brez ali z malo vrednosti. S tem, ko izrazi svojo preprosto človeško željo po pijači, pokaže svoje spoštovanje do žene in jo obravnava kot enakovredno ali celo kot nekoga, ki je v nadrejenem položaju, saj ima ona tisto, kar sam potrebuje. Njeno človeško dostojanstvo je tako v celoti obnovljeno in postavljeni so temelji za občestvo, ki presega meje konvencij.

To občestvo pa ni zakoreninjeno le v prijaznem človeškem dejanju. Čeprav Jezus najprej apelira na dobro voljo te žene, na velikodušnost njenega srca, je to le prvi korak k temu, da ji pomaga spoznati, da je najpomembneje prejemati. Jezus razodeva Boga, ki je predvsem Dajalec, neizčrpen vir življenja, in samega sebe kot edinega, ki lahko ta vir dopolni. Srečanje z Jezusom in njegova prošnja za vodo ženo pripeljejo do odkritja lastne žeje in v njej odprejo praznino, ki jo lahko zapolni le Bog.

01
Kako lahko s preprostimi gestami ustvarimo znamenja občestva, ki presegajo ovire družbe in v polnosti spoštujejo dostojanstvo drugih?
02
Kaj mi pomaga, da se odprem Božjemu daru, da se spomnim, da Bog od mene nekaj zahteva samo zato, da mi lahko da še več?

Meditaciones recientes