Za prihod v Jeruzalem je Jezus našel oslička in sedel nanj, kakor je pisano: Ne boj se, sionska hči! Glej, tvoj kralj prihaja, sedeč na osličjem mladiču.

Gospod govori: Vem za tvojo stisko in za tvoje uboštvo - vendar si bogat. Nič se ne boj tega, kar ti je pretrpeti. Bodi zvest vse do smrti in dal ti bom venec življenja.

Na vrtu Getsemani je Jezus molil: »Aba, Oče, tebi je vse mogoče! Daj, da gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti!«

Gospod je dober, utrdba ob dnevu stiske, in pozna tiste, ki se zatekajo k Bogu.

Pavel piše: Prepričan sem: ne smrt ne življenje, ne sedanjost ne prihodnost, ne moči, ne visokost, ne globokost ne kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Jezusu Kristusu.

Na križu je Jezus zavpil z močnim glasom: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil.

Kristus se je spustil v spodnje kraje zemlje. On, ki se je spustil, je isti, ki se je vzdignil čez vsa nebesa, da bi napolnil vse.

Ko je Jezusov učenec vstopil v prazen grob, je videl in veroval.