TAIZÉ

Meditativno petje

 

Petje je ena najbolj bistvenih sestavin bogoslužja. Kratki spevi, ki se ponavljajo znova in znova, mu dajo meditativen značaj. Z nekaj besedami izražajo temeljno resničnost vere, ki jo razum nato hitro dojame. S stalnim prepevanjem teh besed ta resničnost postopoma prepoji celotno bitje. Meditativno petje tako postane način, kako prisluhniti Bogu. Vsem omogoča udeležbo pri skupni molitvi; omogoča tudi, da ljudje ostanejo skupaj v pozornem čakanju na Boga, brez stroge omejitve tega časa.

Pri odpiranju vrat zaupanja v Boga ne more nič nadomestiti lepote človeških glasov, združenih v pesmi. S pomočjo te lepote lahko za trenutek uzremo »radost nebes na zemlji«, kot to imenujejo kristjani na Vzhodu. In v nas se začne razcvetati notranje življenje.

Ti spevi pomagajo tudi pri osebni molitvi. Z njihovo pomočjo lahko naše bitje, korak za korakom, najde notranjo edinost v Bogu. Nadaljujejo se lahko v tišini našega srca, kadar delamo, govorimo z drugimi ali počivamo. Tako se molitev zlije z vsakdanjim življenjem. Spevi nam omogočajo, da molimo celo takrat, ko se tega ne zavedamo, v tišini svojega srca.

»Taizéjski spevi«, ki so napisani v številnih jezikih, so preprosti; vseeno je treba nekaj priprave, če jih hočemo uporabiti pri molitvi. Najboljši čas za to pripravo je pred molitvijo; ko se ta enkrat začne, vzdušje tako ostane meditativno.

Dobro je, če med molitvijo petju nihče ne dirigira; tako so lahko vsi obrnjeni h križu, ikonam ali oltarju. (Le če se zbere res veliko ljudi, bo morda nekdo moral – čimbolj neopazno – dirigirati manjši skupini instrumentalistov ali pevcev, ki pomagajo ostalim; ves čas se je treba zavedati, da ne gre za nastop.) Kdor začenja s petjem, je navadno spredaj skupaj z bralci psalma, berila in prošenj, skupaj z drugimi obrnjen proti oltarju ali ikonam. Če s petjem začenjamo spontano, je intonacija v splošnem prenizka. Glasbene vilice ali piščalka sta lahko pri tem v pomoč, podobno tudi kak inštrument, ki zaigra začetni ton ali spremlja melodijo. Paziti je treba, da se ritem ne upočasni preveč, kot se običajno dogaja, če petje traja nekaj časa. Ko število udeležencev naraste, je dobro uporabiti mikrofon, najraje takšnega, ki ga je mogoče držati v roki, za začetek in konec speva (na koncu lahko na zadnjem tonu zapojemo amen). Oseba, ki s petjem začenja, lahko drugim pomaga tako, da poje v mikrofon, vendar ne preglasno, da ne preglasi ostalih. Če je v molitvi zbrana množica ljudi, je dobro ozvočenje bistvenega pomena; pred molitvijo ga je smiselno preveriti in preizkusiti s tistimi, ki bodo imeli opravka z mikrofoni.

Spevi v več različnih jezikih so primerni za velika mednarodna srečanja. Pri molitvi v domačem kraju, kjer so prisotni ljudje vseh starosti, naj bo večina spevov v jeziku, ki ga večina navzočih resnično razume, ali pa v latinščini. Če je le mogoče, naj vsakdo dobi list s spevi ali pesmarico. V molitev lahko vključite tudi kako znano ljudsko pesem ali hvalnico.

Inštrumenti: harmonsko strukturo speva lahko podpirata kitara ali klaviatura. Obe še posebej pomagata pri vzdrževanju primerne višine tona in ritma. Kitaro je treba igrati na klasičen, ne na ljudski način; morda bo za boljšo slišnost potreben mikrofon. Poleg osnovne spremljave so na voljo tudi note za druge inštrumente.

Nazadnje dopolnjeno: 19. marca 2007