Jezus je rekel: »Kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in vogalih glavnih ulic, da se pokažejo ljudem. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.« (Mt 6,5-6 SSP)

V evangelijih je le nekaj odlomkov, kjer Jezus daje konkretne nasvete, posledica česar je, da je tu dobesedna interpretacija skoraj neizogibna. Ko na primer preberemo: »ljubi svoje sovražnike«, prejmemo povabilo, da prevedemo te besede v svoje življenje, vedoč, da je takšna ljubezen izziv, ki je mogoč le z Božjo pomočjo. Ko pa preberemo: »kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo« ali na skriven kraj, imamo opravka s praktičnim primerom, ki ga večina ljudi lahko uresniči v svojem življenju.

Ko smo soočeni s tako preprostim in jasnim Jezusovim naukom, je najboljši način zato, da se lahko kaj naučimo iz tega evangeljskega nasveta, oziroma meditacija, ki jo lahko potegnemo iz njega, ta, da ga začnemo preizkušati. Te Jezusove besede lahko nemudoma poskusimo uresničiti, tako da poiščemo kraj tišine na skrivnem. A če želimo temu res slediti, je pomembno, da zgornje besedilo postavimo v njegov kontekst in uvidimo njegovo pomembnost za današnji čas.

Ta odlomek je del serije Jezusovih naukov o judovski pobožnosti in o novem pogledu, ki ga Jezus prinaša. Nam se lahko zdi, da ta novi pogled pripada preteklosti, saj smo že velikokrat slišali zgodbe o Jezusu. Ali pa se nam morda zdi, da v teh besedah ni nič izvirnega, saj danes obstaja množica tehnik samopomoči in samozavedanja, ki vabijo ljudi, da iščejo samoto, sprejemanje samega sebe in meditacijo.

Vendar pa glede na prvotni kontekst pri tem nauku ne gre za podpiranje zasebnega sveta nasproti javnemu, ampak za opozorilo o pomenu verskih običajev in navad. Čaščenje v javnosti lahko postane dvolično dejanje, medtem ko nas pobožnost v zasebnosti, ki vključuje neposredno komunikacijo z Bogom, osvobodi ukvarjanja z mnenjem drugih. Zasebna molitev je lahko osvobajajoča za tiste, ki se zavedajo, da ne vedo, kako moliti, in lahko na skrivnem molijo s preprostostjo otroka, ne da bi jih skrbelo, ali so njihove besede primerne.

Toda ta primer je več kot le praktičen nasvet ali nasvet za samopomoč ter veliko več kot zgolj opozorilo pred hinavščino, saj nam kot model molitve ponuja sinovski odnos, ki ga ima Jezus z Bogom. Zdi se, kot da bi nam Jezus govoril: ne molite v javnosti, toda predvsem ne molite, kot da bi bil Bog daleč stran. Novost Jezusove izjave in tega nauka je v tem, da nam zagotavlja, da smo ljubljeni, še preden vemo, ali smo slišani. In posledica tega je, da smo lahko slišani.

Jezusov zgled, ko gre v evangelijih večkrat na samo molit, je znak, da je tudi on sam iskal to enkratno domačnost z Bogom, ta oseben stik. S tem evangeljskim odlomkom Jezus še naprej ponuja občestvo z Bogom vsem ljudem brez izjeme.

 Ali obstaja kakšen zunanji kraj, kjer mi je lažje moliti? Kje bi zame pomenilo ’na skrivnem’?

 Pred kakšne izzive me postavlja Jezusov način molitve v evangelijih?

 Kaj mi lahko pomaga, da se zavem, da Bog ni daleč in da sem v molitvi lahko iskren_a?