TAIZÉ

Svetopisemsko besedilo s komentarji

 
Ta premišljevanja o svetem pismu naj bi bila način iskanja Boga v tišini in molitvi v vsakdanjem življenju. Enkrat na dan si lahko vzameš trenutek za prebiranje svetopisemskega odlomka in kratkega spremljajočega besedila in zatem premisliš o vprašanjih. V manjših skupinah od 3 do 10 ljudi se lahko zberete in si izmenjate misli in mogoče si vzamete čas za molitev.

JPEG - 31.8 ko

2024

Marec

Pismo Rimljanom 8,26-28: Iskati novo moč v molitvi
Prav tako Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. In Bog, ki preiskuje srca, ve, kaj je mišljenje Duha, saj Duh posreduje za svete, v skladu z Božjo voljo.(Rim 8,26-27 SSP)

Mar molitev ne pomeni, da se izognemo svojim odgovornostim in se zatečemo v mir in tišino cerkve za prijeten duhovni oddih? Ali ni bolj »krščansko«, da se vključimo v kakšno solidarnostno akcijo v služenju drugim? Molitev lahko resnično spremeni svet. Ne zato, ker bi bila molitev način prepričevanja Boga, da stori to, kar ga prosim, ampak zato, ker spreminja tiste, ki molijo.

Molitev je v vseh svojih oblikah srečanje. Najsi bo slavljenje, prošnja ali tiha molitev, vedno nas pripelje v odnos z Bogom. Vendar kljub svoji veri pogosto ne vemo, kako moliti. Besede nas zapustijo ali pa tišina postane pusta in se začnemo dolgočasiti. Sveti Pavel nas opominja, da nam Sveti Duh prihaja na pomoč. Duh moli za nas, moli v nas. Ali z drugimi besedami: naša molitev je prav toliko Božja stvar, kot je naša stvar!

Duh, o katerem govori sveti Pavel, Duh, ki moli za nas, je dih Boga samega. Bog je tisti, ki iz ljudi, oblikovanih iz zemlje, ustvarja živa bitja (1 Mz 2,7). Duh je tudi tisti, po katerem je Bog ustvaril svet, ne samo »v začetku« (1 Mz 1,1), ampak celo danes. Prepričanje, da je molitev pomembna, se začne s prepričanjem, da je Božji Duh vedno na delu v svetu in da je ta Duh na delu tudi v meni. Ker sem ustvarjen, sem v odnosu s Stvarnikom, ki si želi življenja.

V molitvi je naša prva naloga, da prepoznamo delovanje Duha v nas. To je lažje reči kot narediti. Kaj točno poslušamo, ko v sebi molčimo? Svoja razpoloženja, svoja čustva, svoje lastne misli? Ali ne postane molitev samoopazovanje, zaradi katerega se obrnemo vase? Zunaj našega odnosa z Bogom res obstaja to tveganje. Toda če verjamemo, da Božji Duh v nas ustvarja življenje, potem molitev postane kraj, kjer lahko sprejmemo in prisluhnemo Življenju v sebi, v svojih globinah – Življenju, ki ne prihaja od mene, ampak k meni prihaja preko Drugega. Na kaj moramo torej biti pozorni?

Božji Duh, stvarnik življenja, govori jezik življenja. Duh ne more biti slišan drugje kot v naši človeškosti. Duh govori skozi naša telesa, naše misli, naše notranje dogajanje, naša čustva, naše želje. Duh nas vabi, da živimo v polnosti. Vabi nas, naj ljubimo tako, kot Bog nas ljubi. Daje nam pogum, moč in upanje. Pomirja in tolaži. Daje nam zagona in navdušenja v pravem pomenu besede. Duhovna tradicija vse to imenuje »tolažba«. Kadar molim ob Božji besedi, poslušam, kaj me presune, kako se me Beseda dotakne. Molimo lahko tudi s svojim življenjem, tako da smo pozorni na notranje dogajanje, ki ga povzročajo vsakdanji dogodki, in se nato vprašamo: kje in kdaj se počutim resnično živega? Če smo vedno pozorni na tolažbo, lahko ta postane kompas, ki nam pomaga usmerjati naše odločitve k Božjemu Življenju. V molitvi postopoma odkrivamo, kako bi Bog rad uporabil naše roke, naše oči, naše srce, našo sposobnost ljubiti – skratka našo celotno osebo, živečo na svetu, da bi bila v njem res navzoča. Zahvaljujoč molitvi bodo naše zaveze in naše služenje postali kraji, kjer se naše življenje uskladi z Božjim življenjem.

V evangeliju Jezus povabi svoje učence, naj se odpočijejo z njim (Mr 6,30-32). Vendar je to z namenom, da bi jih ponovno poslal v svet, da bi služili in oznanjali veselo novico. Molitev ni beg pred našimi odgovornostmi. Nasprotno, je vir, ki ga potrebujemo, da svoje odgovornosti zakoreninimo v veri in v Bogu. Naša molitev ne spreminja Boga, ampak Bog spreminja nas. Njim, ki ljubijo Boga, namreč vse pripomore k dobremu (Rim 8,28).

- Kako razumem povezavo med vero/molitvijo in vsakdanjim življenjem? Kako vera postane konkretna v mojem vsakdanjem življenju?
- Lahko navedem primer situacije, ko me je Bog nagovoril in me vodil? Kako sem prepoznal, da je to od Boga?
- Kaj mi pomeni molitev? Kako molim danes? Se je moja molitev s časom spreminjala?



Druga razmišljanja ob Svetem pismu